Pridržujemo si lastninsko pravico nad dobavljenim blagom do izpolnitve vseh terjatev iz poslovnega razmerja z naročnikom. Pri tekočem računu se pridržana lastnina šteje za zavarovanje za zadevno terjatev iz salda. V primeru ravnanja naročnika, ki je v nasprotju s pogodbo, zlasti v primeru zamude pri plačilu, imamo pravico, da dobavljeno blago vzamemo nazaj. Vzpostavitev dobavljenega blaga se ne razume kot odstop od pogodbe.
Naročnik je dolžan blago v lastniškem pridržku ustrezno skladiščiti in skrbno ravnati z njim, zlasti pa ga na lastne stroške zadostno zavarovati proti požaru, vodi, poškodbam, tatvini in drugim poškodbam v višini nove vrednosti.
Naročnik pred popolno plačilom blaga z zadržanim lastništvom ne sme niti zastaviti niti prenesti v last za zavarovanje. V primeru rubeža ali drugih posegov tretjih oseb nas mora nemudoma pisno obvestiti. Če tretja oseba ni sposobna povrniti nam stroškov sodnega ali izvensodnega postopka proti njej, naročnik odgovarja za nastalo izgubo.
Naročnik je upravičen do nadaljnje prodaje blaga pod pridržkom v okviru rednega poslovanja, razen če je v zamudi s plačilom. Že ob sklenitvi pogodbe nam za vsak primer prenese vse pravice, ki mu izhajajo iz nadaljnje prodaje do njegovih kupcev ali tretjih oseb. Naročnik ostane pooblaščen za izterjavo teh terjatev tudi po prenosu. Mi smo pooblaščeni, da terjatev izterjamo sami, vendar se tega ne bomo lotili, dokler naročnik ne zaostaja s plačilom in zlasti dokler ni vložen predlog za začetek postopka insolventnosti. Če pa je to primer, lahko zahtevamo, da nam naročnik sporoči odstopljene terjatve in njihove dolžnike, poda vse potrebne podatke za izterjavo, izroči ustrezno dokumentacijo in dolžnike obvesti o odstopu.
Obdelava in predelava blaga pod pridržkom s strani naročnika se vedno izvaja v našem imenu. Če se blago pod pridržkom predeluje z drugimi predmeti, ki nam ne pripadajo, pridobimo solastništvo na novi stvari v razmerju vrednosti do drugih predelanih predmetov v trenutku predelave. Za stvar, ki nastane s predelavo, velja sicer enako kot za stvar, dobavljeno pod pridržkom.
Če se blago pod pridržkom pravice do lastništva združi ali pomeša z drugimi predmeti, ki nam ne pripadajo, tako da postane bistveni sestavni del enotne stvari, pridobimo solastništvo nad novo stvarjo v razmerju vrednosti blaga pod pridržkom pravice do lastništva do drugih združenih ali pomešanih predmetov v trenutku združitve oziroma pomešanja. Če se združitev ali mešanje opravi tako, da se stvar naročnika šteje za glavno stvar, se dogovori, da nam naročnik prenese sorazmerno solastništvo. Naročnik za nas hrani tako nastalo izključno ali solastništvo. Za stvar, ki nastane z združitvijo ali mešanjem, velja sicer enako kot za stvar, dobavljeno pod pridržkom.
Zavezujemo se, da bomo na pisno zahtevo naročnika sprostili zavarovanja, ki nam pripadajo, v obsegu, v katerem realizacijska vrednost zavarovanj presega terjatve, ki jih je treba zavarovati, za več kot 10 %; izbira zavarovanj, ki jih je treba sprostiti, je v naši pristojnosti.

Roki in datumi dobave so zavezujoči le, če so bili izrecno dogovorjeni v pisni obliki. Izpolnitev naše obveznosti dobave predpostavlja pojasnitev vseh poslovnih in tehničnih vprašanj, razpoložljivost orodij in/ali kalupov, potrebnih za izdelavo blaga, ter pravočasno in pravilno izpolnitev obveznosti naročnika, zlasti glede izvajanja vseh vrst sodelovanja. Če naročnik takšnih obveznosti ne izpolni, se dobavni rok ustrezno podaljša. To ne velja, če smo za zamudo odgovorni mi.
Rok dobave je izpolnjen, če je predmet dobave do izteka roka zapustil naš obrat ali če smo naročniku sporočili, da je predmet dobave pripravljen za odpremo, razen če ni izjemoma dogovorjena obveznost dostave ali pošiljke. Če je potrebna prevzemna kontrola, je odločilni datum prevzema – razen v primeru upravičene zavrnitve prevzema – ali pa obvestilo o pripravljenosti za prevzem.
Motnje v delovanju – tako v lastnem podjetju kot v tujih, od katerih je odvisna proizvodnja ali prevoz –, ki nastanejo zaradi nepredvidljivih ovir zunaj našega vplivnega območja (zlasti višja sila in druge izjemne okoliščine, kot so delovni spori, ukrepi državnih organov in motnje v prometu), povzročijo ustrezno podaljšanje dobavnega roka, če vplivajo na izdelavo ali dobavo predmeta pogodbe.
Če zamujamo po lastni krivdi, je naša odškodninska obveznost glede škode zaradi zamude omejena na 5 % nakupne cene. Naročnik ima nadaljnje zahtevke le v primerih namerne kršitve, hude malomarnosti ali v primeru dogovora o poslu z določenim rokom. V vseh primerih, v katerih naša odgovornost presega odškodnino v višini iz prvega stavka, ter pri zahtevkih za odškodnino namesto izpolnitve je naša odgovornost omejena v skladu s točko IX. (Odgovornost).
Zaradi zamude pri izpolnitvi lahko naročnik v okviru zakonskih določb odstopi od pogodbe le, če smo z našo izpolnitvijo v zamudi.
Pri naročilih na poziv brez dogovora o trajanju, velikosti proizvodnih serij ali rokih prevzema lahko najpozneje tri mesece po potrditvi naročila zahtevamo zavezujočo določitev tega. Če naročnik tej zahtevi ne ugodi v treh tednih, smo upravičeni, da določimo dvotedenski dodaten rok in po njegovem neuspešnem poteku odstopimo od pogodbe in/ali zahtevamo odškodnino.
Če naročnik izrazi željo, da se odpošiljanje blaga odloži, in če izjemoma ugodimo tej želji, smo upravičeni, da od trenutka obvestila o pripravljenosti za odpošiljanje zahtevamo pavšalno skladiščenje v višini 0,5 % zneska računa za zadevno blago za vsak začeti mesec. Če lahko dokažemo višje dodatne stroške, imamo pravico, da jih uveljavljamo.

Različica: oktober 2024